Zdaj govori Jurij Souček v vlogi igralec

»Živeli smo v nevarnih časih in potrebovali smo zgodbe, ki so nam dvigale moralo in samozavest.«

»To je ena veščina, ki jo kdo obvlada ali ne.«

»Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil.«

»Oba sva, izgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje.«

»Novemu režimu Součkovi niso bili nasprotni, kljub temu pa so prišli v težave in mladi Jurij je okusil tudi zaporniške celice nove oblasti.«

»Vse to pove v šali kot tudi, kako se je ob koncu vojne prijavil k partizanom kot 'majski hrošč'.«

»Pa kako je peljal vojaškega konja oz. konj njega v Kranj …«

»Devet desetletij sem preletel urno, ozračje je bilo lepo viharno, nebo nad mano redko kdaj azurno, z nevihtami ves čas preradodarno.«

»Igranje za otroke je krasna naložba. Gospod Bobovnik mi je rekel, da sem igralec za tri generacije. Kaj je še lahko lepšega?«

»Bolje bo 'ostati doma' tudi zaradi družbe Miškolina.«

»Začel sem v času socialističnega realizma, ki so ga nasledili ekspresionizem, romantika ter pozneje še avantgarda in post-avantgarda.«

»Že dolgo sem bil igralec, v Mostah smo imeli igralsko družino. Kmalu po prvi vojni so me našli in me pripeljali na radio.«

»To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš.«